Literarni klub upokojencev Slovenije LIKUS objavlja v letnih zbornikih prispevke svojih članov, katerih želja je, citiram ” da bi si njihova pesem in proza utrla pot v najširši krog bralcev. Namreč ravno bralci so tisti, ki potrjujejo smisel njihovega pisanja in jih spodbujajo.” V letošnjem zborniku Pomladansko sonce sodelujeta s svojimi ustvarjalnimi prispevki člana naše društvene Literarne sekcije Danica Krajnc in Drago Cenčič.
Izbor iz njunih prispevkov predstavljamo tudi bralcem naše spletne strani.
Uredila in izbrala: Darja Perko
Danica Krajnc: Haiku
Laboda spita na zaplati.
Občudujem bleščečo belino njunega perja.
Užaljena reka tiho joče.
Mrtvo morje na moji dlani.
Topot divjih konj para zvok oblakov.
Solze sreče mi vlažijo obraz.
Ne idila -zimska je sivina.
V daljavi črn vran žalostno kraka.
Sonce kaže namrgoden obraz.
Mačice kukajo iz kopalnih plaščkov.
Dežne kaplje jim božajo nežna lica.
Jeznoriti veter preganja oblake.
Dehteča vrtnica trn pomoli.
Kri teče iz ranjenih prstov.
Odtrgati se roža ne pusti.
Nahajam se na neki verandi nad Karlovško cesto. Naenkrat se mi približa neka lepa neznana gospa in sede poleg mene na klop. S seboj je prinesla nekaj glavic česna. Pove, da ima česen rada, še rajši se pa potem poljublja, saj da je česen zanimiva in zdrava rastlina, poleg tega pa še menda afrodiziak.
Njena trditev se mi zdi mikavna, zato jo prosim, da tudi meni da česen. Takšno poljubljanje bo nekaj novega in originalnega in ne bodi len takoj sprejmem njen zanimivi predlog. Pri priči se začneva poljubljati in res začutim v sebi neko novo poživljajočo moč.
Razlaga: V naši letih potrebujemo malo dopinga, včasih pa tega ni bilo treba.