Danica Krajnc – Dani Markova

danica_slika2018Danica Krajnc,  članica Literarne sekcije društva je vsestranska umetnica, pisateljica,  ki je izdala že devet romanov, deseti je pred izdajo. Piše zgodbice za otroke, piše poezijo tudi otroško in aforizme. Predstavlja se bralcem pod svojim imenom ali s psevdonimom Dani Markova. Njena dela je mogoče dobiti v izposojo v knjižnicah.

Kot Dani Markova je izdala v samozaložbi zbirko pesmi: Temačnost v plamenih ognja. Že naslov drobne knjižice in naslovi objavljenih pesmi dajo slutiti, da Dani globoko podoživlja svoja občutja na življenjski poti. Njene pesmi so polne ljubezenske strasti, spoznanj in razočaranj. Kot sama pravi v pesmi: V labirintu življenja, je življenjska pot neprestano iskanje prave smeri od radosti do žalosti. Pa vendar, ko spoznaš samega sebe, spoznaš tudi smer proti izhodu iz labirinta življenja, ki se blešči v tisočerih prižganih lučeh.
NA RAZPOTJU ŽIVLJENJA
Po razpotju življenja blodiva srca strta,
ne vedoč na katero pot naj končno stopiva,
ko tako podhlajena nasproti si stojiva,
dva tujca v daljavo pogleda zazrta.Včasih sva menila, da dobro se poznava
in v srcu ljubezen veliko imava.
Tako veliko, kot širna je daljava,
cvetočo, dehtečo, kot pomladi je planjava.Le kako in kdaj sva iz maja v december skočila?
In zakaj sva še beli golobici odleteti dovolila?
Na zapuščeni zemlji sva ljubezen zakopala
in grob njen s kamni težkimi nastlala!V grobu neznanem leži ljubezen zakopana,
brez sveče in rož, le s kamni obdana.
Sedaj sva dva tujca na razpotju življenja sprta,
pogleda meglenega v daljavo zazrta.Na razpotju življenja si nasproti stojiva strta,
dva tujca solznega pogleda v daljavo zazrta.
Na poledeneli stezi korakom nevarno drsi,
ko težke snežinke zastirajo nama oči.
V LABIRINTU ŽIVLJENJA
Tavam po zapletenem labirintu življenja.
Veliko je v vozle zvezanih poti hrepenenja
in samo ena edina je skrita do odrešujočega izhoda.
Tavam in iščem luknje v vozlih brez vzvoda.
Na momente občudujem ograde in pregrade.
Občudujem te skrivnostne poti večne promenade, ki človeka zapeljejo,
pa ne pripeljejo do parade.
Iščem sonce, da mi ogreje v led vklenjeno srce
in luno, da mi sveti v temni noči in v oči zre.
Iščem čarobne zvezde skozi debele motne oblake, da mi kot smerokaze
v labirint pošljejo skrivne znake.
Vendar sonca ni, ni lune in ni mističnih zvezd,
so le debele ograde in vozlaste pregrade vitkih brez, vlažna spolzka tla, mah in lišaj,
korakom pa drsi.
Tisoč jezdecev na divjih konjih brezglavo za menoj drvi.
Skozi temno noč topotanje njihovih nog srhljivo doni.
Tisoč ponorelih konjev in jezdecev žejnih moje krvi.
In jaz, ki pred njimi bežim v neznane smeri.
Vem, izhod je, samo, da pridem iz temine te noči.
Ne jezdeci in ne konji ne bodo imeli več nobene moči,
četudi jih bo gnala še tako močna želja po moji krvi.
Naenkrat se mi mavrica zazre naravnost v oči,
nebo se v nešteto živih in mehkih barvah zablešči.
Na izhodu labirinta pa me pričaka na tisoče prižganih luči.

KONJA HITREGA IMAM
Rada bi vedela, če se pride
po Mlečni cesti v Lunine hribe,
pa tudi to, če se da,
da z roko dotakne se mavrica…
Sem punčka zelo radovedna,
prešerne volje in malo poredna.
Konja hitrega imam,
jahati ga pa ne znam.
Kaj bi jaz vse dala,
da bi jahat konja znala!
Če bi jahat konja znala,
na Mlečno cesto bi se podala.
Med oblake bi z njim drvela,
mavrico bi jaz objela.
Zaman konja hitrega imam,
ko pa ga jahati ne znam.
Po Mlečni cesti se pa ne da
peš priti do neba.
Zato bom kar tu ostala
in z zemlje mavrico občudovala!
VPRAŠALA SEM – KDAJ
Hotela sem sanjati v tvojem objemu
in se opijati z vonjem tvojega telesa.
Rekel si – pozneje!
Ne zdaj, ko delovni dan kliče v službo.
Vprašala sem – kdaj?
Odgovoril si – pozneje, počakaj!
Hotela sem okusiti sladkost tvojih ustnic
v svitu obetajočega pomladnega jutra.
Rekel si – pozneje!
Vprašala sem – kdaj?
Odgovoril si – pozneje, počakaj!
Ne zdaj, ko gore kličejo v višave
in sončno jutro vabi v naravo.
Hotela sem samo ležati ob tebi
in poslušati bitje tvojega srca.
Rekel si – pozneje!
Ne zdaj, ko na TV predvajajo
zanimivo potopisno oddajo.
Vprašala sem – kdaj?
Odgovoril si – pozneje, počakaj!
Ti lahko čakaš, program pa teče naprej.
In jaz sem čakala.
Čakala, da mine delovni dan;
da gore razprejo svoje dežnike
in da se končajo vse zanimive TV oddaje.
Upokojil se boš – vsako jutro
te ne bo vleklo v hribe
in naveličal se boš gledanja TV oddaj.
Potem boš moj in samo moj.
Oba bova sanjala objeta,
se opijala z vonjavami lastnih teles
in uživala v sladkosti najinih ustnic.
A je pred tem prišla pote neka druga gospa,
da te odpelje na skrivnostno večno pot.
Žalostno sem gledala
kako te pohotno objema s koščenimi rokami
in ti hlastavo pije eliksir življenja z ustnic.
Z bolečino v srcu sem vprašala – kaj pa jaz?
Zaničljivo me je pogledala in pripomnila:
Kje si pa bila, ko je bil tvoj čas?
AFORIZMI

1. Ko postane denar najvišja vrednota, postane kultura največja ovira.
2. Tudi alfa oven hodi ubogljivo za pastirjem črede.
3. Še pravo lahko skrivi močna roka.
4. Če brutalnežu rečemo, da je žival, žalimo žival ne njega.
5. Če se zanašaš samo na hitre noge, lahko hitro končaš z razbitim nosom.
6. Če se obračaš stalno za vetrom, dobiš veliko peska v oči
7. Organ, ki ni v funkciji, zakrni, a ljudje raje, kot da urijo lastne možgane, vedno več miselnih procesov prepuščajo androidom.
8. Kdor se peča z volkovi, čuti tudi sam slo po ovčji krvi.
9. Slab televizijski program je potisnil marsikatero dobro knjigo v kot.
10. Male riti hitro zrastejo, ko se usedejo v velik fotelj.
11. Pohlep je najbolj krvoločna zverina, saj je vedno bolj lačna, čim več žre.
12. Iz plitvih žepov se najlažje vzame – za globoke sta potrebni globlja strategija in taktika.
13. Tudi malim “prascem” dišijo velika korita.
14. Tragično je to, da lepa ženska lahko zasluži več z ritjo, kot pa s pametjo.
15. Pravice deklaratorne narave so podobne fatamorgani sredi puščave.

November 2017
– Zlo si vedno nadene masko nedolžnosti in miline.
– Tudi najhujši zločinec je bil nekoč nedolžen in nemočen otrok.
– Včasih je tudi ciničen nasmeh dober način ustrahovanja.
– Niti najboljše milo ne more očistiti duhovne umazanije in umazanije srca.
– Nevoščljivost ni produkt hudih časov, temveč je spremljevalka blaginje in napredka.
– Tudi v moč malih bogov verjame vedno več ljudi.
– Čim hujši so časi, tem lažje se tržijo največje neumnosti.
– Učiti otroka, da nekaj naredi, ali opusti zato, ker ga čaka nagrada, ni vzgojna metoda, pač pa dresurna.
– Še majhen otrok lahko postane velik tiran, če se mu pusti, da vlada.
– Lahko je zategovati pas na tuji obleki tudi do nevzdržnosti, dokler ne poči.
– Nekateri še umetniško sliko izbirajo po barvah, ki se sklada z njihovim pohištvom.
– Vedno je zatrjeval, da ima še veliko adutov v rokavu, ko je na sebi imel le majico brez rokavov.

Januar 2018
– Čim uspešnejši je lopov, tem bolj zvitega odvetnika si lahko privošči.
– Če si na visokem položaju, ne veš, ali se ljudje klanjajo tebi, ali tvojemu položaju.
– Tudi najbolj žlahtni parfumi so v malih stekleničkah in ne le strupi.
– Za visoko modo so razglasili raztrgane hlače in jim nabili visoke cene.
– Med tem, ko smo mi ploskali njihovim nastopom, so oni z rokohitrskimi prijemi polnili svoje žepe.
– Če so tašče zmaji, ali gre potem za hudo zlorabo otrok, ko se jim ti prepustijo v varstvo?
– Marsikatera tašča je pozabila, da je tudi ona bila nekoč snaha.
– Tudi kratke bodice lahko ranijo globoko.
– Včasih velike podgane puščajo veliko sledi, da zmedejo ljudi.
– Tudi moški jezik lahko zaneti velik ogenj.
– Ostri jeziki so zanetili največ “ognjev v strehah”.
– Tudi tišina lahko para ušesa.

Marec 2018
– Ko preide seks na eks v splošno navado, gre romantika v pozabo.
– Pametnemu se je težje delati neumnega, kot neumnemu pametnega.
– Čim bolj je nekdo neumen, tem bolj pameten hoče biti in vsiljevati drugim svoj prav.
– Hotel je zajahati konja in ne osla, a se je znašel na kozlu.
– Žalostno je, da se o velikosti oslove sence kregajo tisti, ki ne ločijo osla od konja.
– Čim več neumnosti počenjamo v mladosti, tem višje obresti plačujemo v starosti.
– Čim bolj se nekdo zaveda lastne nesposobnosti, tem bolj nevoščljiv zna biti.
– Samo zdrava pamet ni učinkovito varovalo zoper neumnosti.
– Da bi duhovno rasli, nekateri spreminjajo sebe, drugi pa raje zgodovino.
– Brezpogojna ljubezen odpušča tudi tisto, kar drugi obsojajo, ker je brezpogojna.
– Marsikateri zdrahar ima sebe za ustvarjalnega in ne razdiralnega.
– Tam, kjer vlada zlo, je dobro hudo deviantno dejanje.

April 2018
# Dovršena umetelno umetno oblikovana ženska rit bolje pleni moške vzdihe od poprečne naravne, zaradi česar estetska kirurgija tako cveti.
# Dokler bodo kje delavci še manj plačani, delodajalcev ne bodo preveč skrbele delavske stavke.
# Zastonj zdravstveno osebje dopoveduje dekletom, da so dojke za dojenje, ko pa jih »esteti« prepričujejo, da so za zapeljevanje, pa se jih vedno več odloča za njihovo estetsko preoblikovanje.
# Če se zanašaš samo na to, da imaš ti prednost, se ti lahko zgodi, da umreš s prednostjo.
# Tisti, ki z vozilom brezglavo divjajo po mestnih ulicah, slepo zaupajo inštitutu zastaranja.
# Kdor nima v glavi, mora imeti vsaj močne noge.
# Visoka samozavest z malo znanja lahko izloči iz igre ali tekmovanja tudi genija s pritlehno samozavestjo.
# Vedno kotirajo bolje tisti, ki si ceno postavljajo sami, kot tisti, ki jim jo določijo drugi.
# Zastonj omika brez olike.
# Starš, ki dopušča ali zagovarja teror lastnega otroka nad šibkejšimi, bo lahko postal tudi  sam žrtev njegove okrutnosti.
# Slabiči se postavljajo z močjo mišic, močni pa z modrostjo in sočutjem.

Izbrala in uredila: Darja Perko