Drago Cenčič
Smeh v klopeh
Bil tretji razred je osnovne šole,
se tovarš´ica spomni iznenada,
kot sicer ni bila njena navada,
naj vsak pove ime ji kake gore.
To zdaj bo hec, se zmislim in takole,
ko sem na vrsti rečem: »Marmolada!«.
V klopeh pa smeh pri vseh takoj zavlada,
Kaj ta čveka, ima pač misli nore…
A tovarš´ica reče: »Bo držalo,
to v Dolomitih je najvišja gora,
ime je sicer čudno, vendar pravo.
Zapomnit naj si vsak zdaj tole mora,
ko marmelado zgodaj je ta pravo,
da ta v gorah ni sladkega izvora.« |
JožeKovačič
Poučen pogovor
Za šankom se srečata, si potožita,
svoje skrbi, težave si razložita.
Odkar ga žena z drugim vara,
njega grdo gleda, ga ne mara.
On je užaljen, večkrat jezen,
bolje se počuti, če ni trezen.
Pogovor ni možen, ne ve kaj storiti,
moral boš nehati vsak dan piti.
Moraš stvari v svoje roke vzeti,
stran oditi in na novo začeti.
Če bi se lahko še enkrat rodil,
ker rad jem banane, bi opica bil.
Žal tako ne gre, to je tisto,
da dvakrat ne moreš biti isto.
|
Mimi Vresovnik
Grem
Grem čez polje,
travnike cvetoče,
na marjetkah pa vesele
med nabirajo čebele.
Grem čez pašnike zelene,
čez steljnike košene;
na robu košenic
lesnika je zavetje ptic. |
Mimi Vresovnik
Prisluhni
Dan odpre oči, prisluhni:
potoček žubori,
list v vetru šelesti,
petje ptic te prebudi.
Naberi si cvetic,
z naravo se zlij,
njenih moči
se do konca napij. |
