Petru v slovo
Novica, da se je končala življenjska pot predsednika društva in častnega člana društva g. Petra Ileniča nas je pretresla. Vedeli smo, da se že dalj časa bojuje z boleznijo, vendar smo upali, da bo hraber in optimističen kot je bil, premagal zahrbtno bolezen in nasmejan vstopil v društvo v katerega se je včlanil l. 1998 in ga vodil in se mu posvečal zadnjih osem let. Organiziral in aktivno sodeloval je pri obnovi društvenih prostorov in okolice, nudil je podporo raznolikim dejavnostim društva in skrbel, da so podani pogoji za aktivno preživljanje prostega časa in prijetno počutje članov društva. Zaradi njegovega prizadevanja za uresničevanje poslanstva društva ter krepitev medsebojnih humanih odnosov in kakovosti življenja članov društva kot upokojencev nasploh, ga je društvo v letošnjem letu nagradilo z nazivom ”častni član društva”, ki bo žal zaradi epidemije korona virusa izročeno njegovi družini.
Petra Ileniča se bomo spominjali tudi kot prijaznega, družabnega in delavnega človeka, ki je oboževal dobro glasbo in ples in neizmerno ljubil rodno Belo Krajino in slovensko zemljo. V mislih se poslavljamo od njega z njegovo lastno pesmijo posvečeno rojstni vasi Kvasici.
| Moj rojstni kraj | |
| Na jugu koščka domovine razprostirajo se hribi, doline. Najlepša je ta dolina moja rodna Bela Krajina.Obkrožajo jo njive, gozdovi. V njej prebivajo rodovi. Spomin na te, ti krasotica, rojstna moja si vas, Kvasica.
|
Odrasel sem, nisem več otrok, šel po svetu sem naokrog, stran od tebe lepi kraj, vračam se nazaj, kdaj pa kdaj.Zibelka vseh nas bila si, trda leta obdajala so te, moja vas. Spomin na te ostal bo mi še pozno v starostni čas.
|
Počivaj v miru spoštovani Peter!
Tekst: Darja Perko