LASTOVKE
So se lastovke zbrale, odletele bodo na jug,
poletele bodo proti soncu.
Tudi jaz bi poletela tja, tja kjer je toplo.
A moja so krila ranjena, ostala bom tu osamljena.
DEŽ
Kapljice srebrne padajo, padajo,
Padajo na travo, so kot srebrna preproga,
Kot solze po licu, ki brišejo žalost
In se potem posušijo.
A žalost ostaja, ostaja grenka sled,
Sled in spomini grenko zapisani za vedno.
Grenki spomini zlobe duše nekoga,
Ki se utaplja v svoji lastni nemoči,
Se skriva za zaveso prevar in počasi pozablja
Kaj je ljubezen, veselje in sreča.
MOJ SIN
Moj sin je trden kot skala, je nežen kot droben cvet,
je vedno nekje tam zame, je poln radosti življenja,
je topel kot sončni žarek, je moje življenje, je moje vse.
Ta droben in svetel trenutek;
ki te poboža in pomiri ,
je kapljica reke, je drobni kamenček;
ki vedno te preseneti.
S srebrno svetlobo te oblije in odleti.
Sreča tiho čaka, da jo najdeš,
v nežnem dotiku, v bistrem potoku , te pomiri in odleti.
METULJI
Metulji so se zbrali,
da bodo v vetru zaplesali,
v pisane obleke oblečeni,
so s cveta na cvet leteli,
se sladkega medu napili.
Metulji so se zbrali,
da bodo v vetru zaplesali,
potem pa, ko so murni zaigrali,
so metulji v njihovem ritmu plesali, se veselili,
nato pa visoko proti soncu odleteli, se vrteli, vrteli.
Se na svoj zeleni travnik vrnili
in kmalu utrujeni zaspali.
Pisani metulji so se zbrali,
da bodo v vetru zaplesali.
ZA LEP, SREČEN, PRIJAZEN DAN
Sveže jutro,
Dišeča skodelica kave, lahko je tudi skodelica čaja, ki te spominja na lep dogodek,
Prijazen nasmeh kogarkoli, lahko tudi prijaznega kužka ,
modro nebo in prvi sončni žarki, ki te nežno božajo,
misel na tistega, ki je na začetku svoje življenjske poti,
ki ga imaš neizmerno rad in mu pošlješ ljubezniv poljub,
na radiju zazveni lepa melodija, čudovito besedilo, solza sreče spolzi po licu,
nasmeh se prikrade, ko mali vrabček prileti v hiško na vrtu ,
sonce počasi vsaja in lep, prijazen dan prihaja…..
Bela jadra bom razpela, odjadrala daleč, daleč,
nekam v zeleni mir in ptice mi bodo tiho prepevale,
nežna tišina bo mojo dušo božala in moje telo zapuščala.
Bolečina se bo izpela in tam bom vse srečala, ki sem jih ljubila.
Zvezdni prah mi bo noč razsvetlil, zvezde mi bodo pot kazale.
Moja duša bo jadrala mirno in tiho.
Sem ptica brez kril, a vendar letim, moja krila so moje misli,
poneso me kamor želim. Ne potrebujem denarja, potujem sama,
potujem in obiskujem kraje in ljudi, ki jih imam rada !
POTOPISI NEVE VARL
ZALJUBLJENA V DEŽELO
Škotska je slikovita dežela, dežela zelenega pogorja, ki ga povezujejo bistri potoki, kamnite vasi in mogočni gradovi. Kamnite ograde, kjer se pase nešteto belih ovac, razmejujejo posamezne dele pokrajine. Highlands , kot imenujejo ta del Velike Britanije , je bogat z rekami, kjer kraljuje salmon. Tako vam s to kvalitetno ribo lahko postrežejo prav v vsaki gostilni oz. restavraciji.
Zgodovina Škotov je zelo razgibana. Mnogo krajev je povezanih s tragično monarhinjo Mary, Queen of Scots . Tako Angleži kot Škoti so odlični vrtnarji za oblikovanje parkov, z rožami so okrašene ceste, hoteli, okna hiš in parkirišča.
In seveda Škotska je poznana širom sveta po volni – volnenih izdelkih, pivu in whiskeyu. Te pijače so zvarjene iz čudovitih kombinacij mehke vode snežnice in kvalitetnih vrst ječmena. Škotski whiskey je še vedno najbolj priljubljena alkoholna pijača na Škotskem, poleg piva seveda !
Škotska pa je tudi dežela jezer. V teh jezerih se odseva zeleno modro nebo. Ko sem prvič obiskala Škotsko, pred mnogimi, mnogimi leti,sem težko dojela da so to le jezera – Med njimi je slavno jezero Loch Ness , na severu Škotske.Veličastno temno globoko jezero skriva v sebi prijazno pošast Nessy , ki se vam lahko prikaže ob rahlem valovanju jezera !! To je en največjih rezervoarjev vode, kjer rahlo dežuje praktično neprestano. Čeprav je zgodovina Škotske polna bojev in prelivanja krvi so izredno gostoljubni, njihovi domovi pa prikupne kamnite hiše, okrašene z rožami in drevjem.Travniki okoli vasi pa polni belih in črnih ovac ali konjev. Tudi mesta so čudovita s svojimi kamniti stavbami ,majhnimi prikupnimi trgovinicami in malimi kavarnami : tea houses. Stolpnice in veliki trgovski centri ostajajo na robovih mest, tako da ne kalijo miru lepote zgradb grajenih stoletja nazaj.
Zaljubljena v Škotsko, ki jo obiskujem že leta in leta in vedno znova občudujem !
TRI MUHE
Zelo rada potujem, si ogledujem in spoznavam dežele in ljudi. Pri srcu so mi severni kraji Evrope. Zakaj? Zato, ker me privlači tista pokrajina, značaj in navade in običaji tamkajšnjih prebivalcev. Zgodbico o treh muhah sem slišala na enem izmed obiskov Škotske, nežne valovite pokrajine, posute z drobnim cvetjem in travami, ki valovijo v vetru, obdane z morjem in peščenimi obalami posutimi s školjkami, domovine Škotov, visokih, robatih mož, ki pa v sebi skrivajo nežne in vesele duše.
Tri muhe
Bil je vroč poletni dan in trije možje so si zaželeli kozarec mrzlega piva. Odločili so se, da skupaj gredo v bližnjo gostilno, malo poklepetajo in se ohladijo s kozarcem hladne pijače. Bili so Italijan, Francoz in pa Irec. Vsak je naročil kozarec hladnega piva. Vrata gostilne so bila odprta, da se je prostor hladil. Tako so lahko tri muhe, ki jim je bilo prav tako vroče , priletele v gostilno. Prva muha je pristala v kozarcu Italijana, druga v kozarcu Francoza in tretja muha je pristala v kozarcu Irca. Italijan se je nasmehnil »tuto e bene« in frcnil muho iz kozarca in se z užitkom ohladil s pivom. Francoz se je namrščil, odšel k lastniku gostilne in zahteval svež kozarec piva. Irec pa je sunkovito zgrabil muho, jo začel stresati in ji kričal:
« Izpljuni moje pivo, ti kradljivka !«
SPOMINI IN RAZMIŠLJANJA NEVE VARL
MOJA LJUBLJANA- pogled na bližnjo preteklost
Moje otroštvo in študentska leta sem preživela v predmestju Ljubljane, v Šiški. Hiše so obdajali veliki vrtovi in sadovnjaki. Ceste še niso bila tlakovane, tudi visoke stolpnice še niso zastirale pogledov v zvezdnato nebo. Moja stara mama,oh joj, tega naziva ni marala, klicala sem jo Oma, je zelo rada vrtnarila.
Gredice so bile polne rož in še danes me omami vonj jasmina in vrtnic.
Drenikova cesta še ni bila tlakovana in tako bila mirna ulica. Nasproti naše hiše je bil Šercarjev dom, ki še danes stoji, našo hišo in Omin prekrasen vrt pa je porušil bager takrat, ko je Drenikova ulica postala tlakovana dvopasovna cesta.
Danes malokdo ve, da je v spodnji Šiški, na Šišenskem hribu bila skakalnica za smučarske skoke. Ko jo je pokril sneg, so ob sobotah in nedeljah prihajali gledalci od blizu in daleč. Navijali smo za naše junake, pili čaj in uživali. Spomladi in poleti pa je skakalnica nudila prijetne sprehode in na vrhu se je obiskovalcem odpiral lep razgled na Šiško. Sčasoma je skakalnica postala premajhna, in nihče je ni obnovil. Škoda!
Šiška pa je bila poznana še po eni zanimivosti.To je bil veličasten hotel Bellevue. Tudi ta je dolgo propadal in ostale so le ruševine.Ta veličastna zgradba je takrat s svojo prekrasno plesno dvorano in teraso z veličastnim razgledom vsak dan privabljala številne Ljubljančane in turiste. A žalostno ostale so le razvaline, zarjaveli stoli, razbiti lestenci in tudi pot pod hotelom je zaraščena. Ostali so le spomini na prve poljube v malem paviljonu ob hotelu in na zvoke koncertnega klavirja.
Zelena potka pod hotelom….ah ja, tam sem se prvič poljubila, tam sem se sprehajala s svojim prvim kužkom, tam sem ob nedeljah hitela v dvorano Tivoli na drsališče.Takrat je med dijaki in študenti veljalo pravilo:«Ni konca tedna brez plesa v Študentu ob sobotah ob zvokih« Mladih levov« in drsanja v hali Tivoli v nedeljah!!« To so bili lepi časi . Življenje je teklo bolj počasi in umirjeno. Bilo je lepo.
Drugi del Ljubljane, ki sem ga vedno imela zelo rada in ga imam še danes, pa je stari del ob Ljubljanici. Moja Nona in Nono sta stanovala na Resljevi cesti ob Zmajskem mostu. Šumenje Ljubljanice, vrvež tržnice in male trgovinice na Trubarjevi ulici so se zlivali v razigrano simfonijo. Na drugem delu Zmajskega mostu pa stoji še danes Lutkovno gledališče in na griču Ljubljanski grad. Ta na srečo ni propadel, danes je obnovljen, prav tako lutkovno gledališče. Žal pa je marsikaj lepega v tem koncu Ljubljane propadlo.
Tako ni več zelenih smetnjakov v obliki žabjih glav, po Ljubljani ne vozi več tramvaj z lesenimi klopmi. Nadomestil ga je leta 1958 trolejbus – imenovali smo ga »trola«!! Mnogi Ljubljančani so takrat žalovali za tramvajem in pripravili so mu veličasten pogreb!!
Danes je Ljubljana prenovljena, a še vedno zelo prijetno mesto.
Pripis:
In še vedno vas pogrešam moja draga Nona, Nono in Oma. Naučili ste me živeti in mi odkrivali marsikatero skrivnost življenja. Naj zaključim s posvetilom, ki mi ga je Oma napisala v mojo spominsko knjigo, ki jo seveda še danes hranim.
Neva, lepo si ime dobila
E, pa zgodaj si pokukala v svet,
Vedi lep je in vse ti nudi,
A mnogo ima zlobnih ljudi!
In velikokrat se sprašujem ali je to res, a ne najdem odgovora!!!
SPOMINI
Ko potujem po naši lepi Sloveniji ali po drugih krajih širnega sveta, se vedno vračam s polnim košem spominov. Zapisani so brez svinčnika ali peresa, zapisani so mojem spominu. Lepi ali žalostni se nikoli ne zgubijo. Ostajajo zapisani za vedno. Lepi, igrivi a tudi žalostni, turobni. Vedno me spominjajo na moje poti. Tiste turobne in žalostne bi včasih rada zbrisala, jih zaklenila v predal….pa vendar jim vedno dovolim, da ostajajo. Solze mi tečejo po licu, ne morejo jih odplavit in tako je tudi prav. Opominjajo me, da sem kljub vsemu ostala močna in sem danes lahko vesela. Vesela in ponosna nase.
Z leti, ko se staram nekje počivajo in pogosto me presenetijo in me obiščejo.Vedno se jih razveselim, raje imam vesele, žalostne pa v opomin, da ostajam vedno močna in se veselim prihodnosti.
DOBRODOŠLI V POMLADI IN POLETJU – razmišljanja
Naši gozdovi so ozeleneli, na vrtovih cvetijo tulipani, narcise, zvončki in trobentice. Pod oknom je zadišal jasminin, moj javor se je odel v temno vijoličasto obleko. Skoraj dve leti sem čakala in negovala mali pušpanov grmiček. Ni in ni hotel rasti. Letošnja pomlad pa mu je pomagala, da se je končno odločil, da se dvigne malo više in me razveseli.
Nadomestite vaše dnevne rutine, uživajte v svojih vrtovih ali parkih in poslušajte žvrgolenje ptic. Verjetno je naša generacija ena zadnejših, če ne zadnja, z dolgo življenjsko dobo in razmeroma dobrim zdravjem. Poznam številne ljudi moje generacije, ki živijo zdravo življenje in so aktivni.Ne verjamem pa, da bo naslednja generacija, ki prihaja za nami tako uspešna, zdrava in aktivna. V času moje mladosti nismo poznali hitre prehrane, čips, tudi sladkarije niso bile tako popularne kot v današnjih dneh.Veliko smo hodili, kolesarili in zelo malo časa posvetili TV oddajam. Kakšna naša sreča! Ob nedeljah smo uživali v skupnih nedeljskih kosilih in se pogovarjali. In brez dvoma, da v digitalnem svetu, naši nasledniki, ki cele dneve sedijo v sobah med štirimi stenami, ob računalnikih , pametnih telefonih in ostalimi aparaturami, ne bodo dočakali mirne in zdrave starosti. Morda pa se mi premalo trudimo, da bi jim pokazali drugo pot, pot, ki jim bo prinesla mirno življenje, pot ki jim bo nudila svež zrak, svežo in zdravo vodo, delovne a umirjene dneve.
DAN SPOMINOV NA MNOGO TISTIH, KI SO NAS ZAPUSTILI- razmišljanje ob Dnevu mrtvih
Mnogo je tistih, ki so me zapustili in bivajo nekje v moji zavesti. To so vsi tisti, ki so me obkrožali in me polnili z ljubeznijo in me pripravili, da sem samostojno stopila v moje življenje. Morda ste jih poznali tudi vi, ki prebirate te vrstice, morda pa se boste s temi vrsticami spoznali z njimi. Za srečo ni potrebno veliko in prav zaradi tega se mnogokrat spomnim na Marico. Marica je prihajala k nam in nam pomagala v gospodinjstvu, na vrtu, me naučila mnogo gospodinjskih veščin. Učiteljica angleškega jezika v osnovni šoli gospa Pilgram Lučka, vi ste »kriva«, da sem postala učiteljica in profesorica angleškega jezika. Hvala vam, če bi se dalo, bi to ponovila še enkrat. Moja družina mama, tata in tete in strici,vsem hvala, bili ste moje zaledje in me naučili, da je za srečo in ljubezen treba trdo delati. Bilo vas je še mnogo, če ste tam nekje za oblaki in prebirate te vrstice potem vsem HVALA. Imam se rada, kot ste me učili, ne dam kar je moje in ljubim vse kar je dobro in lepo. Uredila: Darja Perko