PREDGOVOR:
Spoštovani bralci in sodelavci spletne strani društva,
ustvarili smo novo rubriko ”Mnenja članov” v kategoriji Dejavnosti na spletni strani, kjer bomo objavljali različna mnenja in pobude članov. Člani, ki želijo aktivno sodelovati pri ustvarjanju podobe spletne strani, da bo ažurna in raznolika bodo imeli možnost svoje pobude objaviti. Hkrati bodo imeli tudi možnost objaviti svoja videnja o delovanju društva na sploh. Člani društva, ki so bili izvoljeni v organe društva in člani, ki vodijo društvene dejavnosti bodo z veseljem sprejeli dobronamerne kritike in spodbude v želji, da društvo uspešno deluje in se razvija v svojem osnovnem cilju ustvarjati možnosti, da se člani aktivno vključujejo v delovanje društva na vseh področjih.
Društvo upokojencev Krim Rudnik pod okriljem zelenega Golovca nudi svojim članom prijetno okolje v naravi in v svojih društvenih prostorih, da se srečujejo in preživijo prosti čas v družbi sovrstnikov in popestrijo svoj vsakdan.
Pričakujemo vas in se veselimo vašega sodelovanja.
Darja Perko
NEVA VARL:
Kaj čutimo,kaj si želimo,zakaj smo raje tiho , zakaj raje sedimo pred TV ekrani, zakaj se ne pogovarjamo in veselimo…zakaj ????
Vedno bolj opažam, da se pri nas v Sloveniji življenje mnogih spremeni, ko stopijo med vrste upokojencev. Posedajo ob oknih svojih bivališč in opazujejo življenje, ki dan na dan hiti mimo njih. Kot, da izstopijo iz svojega življenja. Posedajo v dnevnih sobah pred TV ekrani in gledajo TV nadaljevanke in filme, že tretjič v svojem življenju….! Umikajo se pred pogovori ali drugimi aktivnostmi, raje se umikajo v svojo samoto, ne želijo govoriti o svojih težavah, ne morejo komentirati svojih dogodivščin, ker pač enostavno jih ni !!! Kaj šele, da bi komentirali svoje zdravstvene težave!! V teh ljudeh »živi« neka žalost, strah, strah pred neznanim in novim. Škoda!!!! Kajti življenje teče in nič ne reče!! In tako enostavno se je odpraviti na sprehod, posedati na klopci v parku, kjer srečaš sorodno dušo in se pogovoriti o vremenu, posedati v kavarnici in srkati kavico ali kapučino in se nasmehniti mimoidočim, se vključiti v ustvarjalno delavnico. Priznam, da je tudi meni bilo malo, recimo temu zoprno, sedeti sami ( čeprav me vedno spremlja moja psička!). Pa s časom ugotoviš, da je mnogo takih in z nasmehom in prijazno besedo se veseliš takih trenutkov. Priznam da grem tudi v koncertno dvorano ali gledališče raje s prijateljico, pa me že misel na dvorano polno glasbe ali na gledališko predstavo premami, da odidem v gledališče.
Ko sem »odkrila« LIKUS sem se zelo razveselila. Razveselila sem se, da sem tako našla nove priložnosti za USTVARJANJE. Sproščanje v pisanju proze in poezije, branju zgodb in pesmi drugih članov. Razveselila sem se, da bodo tako lahko drugi člani moje generacije prebirali in se seznanjali z mojimi življenjskimi prigodami. Razveselila sem se, da bom lahko morda dobila priložnost in svoje znanje tujih jezikov posredovala drugim. Ker veliko potujem bi z veseljem pripovedovala o življenju v državah Evrope , Velike Britanije, Kanade. Tam so ljudje- tudi starejša generacija, veliko bolj odprti. Organizirajo si ustvarjalne delavnice: rišejo, barvajo, izdelujejo celo lutke. In kar je najvažnejše, ko so dela končana, si jih ogledajo in med seboj »podebatirajo«ob kozarcu soka ali kaj drugega, se smejijo in veselijo in polni novih izkušenj in ustvarjanja vrnejo na svoje domove.
Spoštovani: berite, napišite zgodbico dogodka današnjega in jutrišnjega dne ali pa kak lep spomin, pojdite na sprehod v park, gozd ali in pa na sestanek- srečanje našega – vašega društva.